DRUŠTVO ZAVETJE
  • Domov
  • Kdo smo...
  • S čim se ukvarjamo?
  • Dejavnosti
  • Cenik
  • Pomoč na domu
  • Pravno svetovanje, pomoč in storitve
  • Mediacija
  • Medgeneracijski dnevni center
  • Aktualno
  • Galerija
  • Kontakt
  • Blog

Leasing pogodba za vozilo - kaj vas lahko doleti v primeru neplačevanja obrokov?  

29/6/2016

0 Comments

 
 Leasing je pogosto izbran način, kako priti do novega osebnega vozila. V tem prispevku pa se bomo osredotočili na posledice neplačevanje obrokov, ki lahko doletijo leasingojemalce povsem nepripravljene. Praviloma je za leasingojemalce še sprejemljivo, da bodo morali v primeru razveze leasing pogodbe vrniti vozilo, saj je le-to last leasingodajalca, in kot nadomestilo za njegovo uporabo plačati tiste obroke, ki so do prenehanja pogodbenega razmerja že zapadli. Presenečenje pa sledi, ko ugotovijo, da pogodba vsebuje klavzulo, v skladu s katero leasingodajalcu pripadajo tudi še nezapadli obroki. Tovrstno pogodbeno določilo se zdi nelogično in krivično ob upoštevanju dejstva, da bo leasingojemalec tako ali tako moral vrniti vozilo, ki je predmet pogodbe. Zakaj se torej gre?  Odgovor se skriva v odškodninski odgovornosti leasingojemalca za neizpolnitev pogodbe.
 Zamuda s plačilom obrokov namreč predstavlja kršitev, zaradi katere ima druga pogodbena stranka pravico odstopiti od pogodbe ter zahtevati povrnitev škode, ki jo je zaradi tega utrpela. Pri odgovoru na vprašanje, kakšno škodo bo utrpel leasingodajalec je potrebno imeti pred očmi položaj v katerem bi se leasingodajalec nahajal, če pogodba zaradi neplačevanja ne bi bila razvezana. Govora je o t.i. pozitivnem pogodbenem interesu oziroma izpolnitvenemu interesu leasingodajalca: gre za premoženje, ki bi mu pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
 Tako je mogoče ugotoviti, da škoda leasingodajalca ustreza razliki med višino še nezapadlih obrokov, ki bi mu šli po pogodbi, in vrednostjo vozila ob prenehanju pogodbe oziroma višino kupnine, ki jo je leasingodajalec prejel ob morebitni nadaljnji prodaji vrnjega vozila.
 Višino škode oziroma pozitivni pogodbeni interes je mogoče vnaprej opredeliti že v pogodbi v obliki pavšalne odškodnine, pri čemer  pogodbeno dogovorjena odškodnina ne sme presegati škode, ki dejansko nastane leasingodajalcu. Pogodbeno določilo, ki določa, da leasingojemalec v primeru prenehanja pogodbe dolguje prav vse nezapadle obroke, tako ni v skladu s tovrstno zahtevo po pravični odškodnini in je zatorej nično.


0 Comments

Dvojna prodaja iste nepremičnine

20/6/2016

0 Comments

 
Predstavljajte si naslednjo situacijo: našli ste zanimivo nepremičnino, po razmisleku je padla odločitev za njen nakup, s prodajalcem sklenete kupoprodajno pogodbo, nato pa ugotovite, da je vaš sopogodbenik isto nepremičnino prodal še nekomu drugemu. Vprašanje, ki se ob tem neizogibno pojavi, se glasi: kateri izmed več kupcev je oziroma bo postal lastnik sporne nepremičnine? Rešitev tovrstne kolizije pravic nasproti si stoječih kupcev je odvisna od dveh ugotovitev:

1. Ali je bilo prvemu kupcu v trenutku sklenitve pogodbe z drugim kupcem že izstavljeno overjeno zemljiškoknjižno dovolilo?
2. Ali je bilo drugemu kupcu znano, da je prodajalec za isto nepremičnino sklenil pogodbo že z nekom drugim?
 
Ugotovitev, da prvi kupec že razpolaga z dovolilom, ki mu omogoča vpis v zemljiško knjigo, pomeni, da je v razmerju prodajalec- prvi kupec lastninska pravica že prešla na kupca. Ali povedano drugače: prodajalec je drugemu kupcu prodal tujo stvar. Ker pa nihče ne more prenesti na drugega več pravic kot jih ima sam (v tem primeru lastninske pravice), bi bil edini logičen zaključek, da drugi kupec ni postal lastnik nepremičnine, čeprav se je kot takšen že uspel vknjižiti v zemljiško knjigo. Drži? Ne čisto. Na tem mestu je ključnega pomena odgovor na drugo zastavljeno vprašanje, to je vprašanje dobre vere drugega kupca. V kolikor slednjemu dejansko stanje okrog sporne nepremičnine ni bilo poznano, bo njegova dobra vera imela za posledico pridobitev lastninske pravice na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Kupec je namreč zaupal, da dejansko stanje ustreza zemljiškoknjižnemu, ki je kot lastnika prikazovalo prodajalca .
 
Kakšne pravice pa gredo v tem primeru prvemu kupcu, ki se bo za pridobitev nepremičnine moral obrisati pod nosom? Prodajna pogodba je bila namreč veljavno sklenjena in kot takšna prodajalca tudi zavezuje. Ker pa je prodajalec ni in je, glede na zgoraj predstavljeno izhodišče, niti ne more izpolniti, je s tem kršil svoje pogodbene obveznosti, kar izviselega kupca, poleg vračila že plačane kupnine, opravičuje tudi do odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi neizpolnitve pogodbe.
 
Kadar pa je drugi kupec slaboveren, pravni red varstvo nudi prvemu kupcu, in sicer tako, da mu priznava pravico zahtevati izbris vknjižbe lastninske pravice na drugega kupca in njeno povratno vknjižbo na prodajalca. Slednje bo prvemu kupcu omogočilo, da se bo nato na podlagi prodajalčevega zemljiškoknjižnega dovolila sam vknjižil kot lastnik pri sporni nepremičnini. V primeru, da prodajalec overjenega dovolila še ni izstavil, bo seveda potrebno pred tem izposlovati še tega.
 
In še nasvet kako se izogniti, da bi vas pri vpisu v zemljiško knjigo prehitel nekdo drug: ob očitnem, da je potrebno poskrbeti za pravočasno vknjižbo svojih pravic, je po sklenitvi prodajne pogodbe in še pred overitvijo dovolila, brez katerega vknjižba ni mogoča, možno zavarovati vrstni red pridobitve lastninske pravice s predznambo v zemljiški knjigi. Varstvo vrstnega reda pomeni, da se bo kasneje, ko bo kupec predlagal vknjižbo lastninske pravice na podlagi overjenega dovolila, štelo, da je lastninsko pravico pridobil že s trenutkom vložitve predloga predznambe.
 


0 Comments

Prenos premoženja na svojce v izogib izvršbi

10/6/2016

0 Comments

 
Marsikateri dolžnik se odloči "zavarovati" svoje premoženje pred morebitno izvršbo na ta način, da s pogodbo prenese lastninsko pravico, zlasti na nepremičninah, na svoje sorodnike ali prijatelje. Neredki se pri tem tudi zavedajo, da ima upnik v primeru izigravanj na razpolago ustrezna pravna sredstva za varstvo svojega položaja. Zmotno pa je prepričanje, da je sodno varstvo upnika časovno omejeno in da bo preteku določenega časa prepisano premoženje "na varnem" pred upniki. 
 
Navedeno resda drži, če imamo pri tem v mislih institut izpodbijanja dolžnikovih dejanj oziroma tako imenovano paulijansko tožbo, s katero lahko upnik doseže, da pravni posel, s katerim je njegov dolžnik prenesel lastninsko pravico na tretjo osebo, v razmerju do upnika nima pravnega učinka. Navedeno pomeni, da se bo lahko upnikova terjatev, poplačilo katere je dolžnik z zmanjšanjem svojega premoženja onemogočil, poplačala tudi iz odsvojenega premoženja, ki je sedaj v lasti tretjega. 
 
Vložitev paulijanske tožbe je vezana na roke, ki so razmeroma kratki. Vendar pa tudi po izteku roka za upnika še ne bo vse izgubljeno. Kadar je namreč dolžnik svoje premoženje "prepisal" na svojce izključno z namenom oškodovati svoje upnike, se bodo lahko slednji sklicevali na to, da gre pri sporni pogodbi bodisi zgolj za fiktivno, navidezno pogodbo bodisi je k njeni sklenitvi vodil nemoralen nagib. Oboje ima za posledico absolutno neveljavnost oziroma ničnost pogodbe. Ker pa je ena od predpostavk za učinkovit prenos lastninske pravice prav veljavno sklenjena pogodba, bo ugotovitev njene ničnosti nadalje pomenila, da lastninska pravica, kljub vknjižbi v zemljiško knjigo, nikoli ni prešla iz dolžnika na pridobitelja. V tem primeru ima upnik na voljo izbrisno tožbo, s katero bo lahko dosegel izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je vpis lastninske pravice v korist njenega prejšnjega imetnika - svojega dolžnika. Za izvršbo tako ne bo več ovir.

 
Bistvenega pomena pri tem pa je, da pravica zahtevati ugotovitev ničnosti pogodbe ne ugasne, prav tako za vložitev izbrisne tožbe zakon ne predpisuje nobenega roka. Iz povedanega tako sledi, da tovrsten pristop k reševanju problema dolgov ne zagotavlja popolnega "varstva", ob tem pa ima lahko tudi kazenskopravne posledice, o čemer bo več govora drugič.
 


0 Comments

    O avtorjih

    Picture

    Arhiv

    June 2016
    May 2016
    November 2012
    August 2012
    May 2012

    Kategorije

    All
    Mediacija
    Oškodovanje Upnikov
    Plačilo Prispevkov
    Preklic Darilne Pogodbe
    Prodaja Nepremičnine
    S.p.
    Starostna Pokojnina
    Upokojenec
    Upokojitev Pred Izpolnitvijo Pogoja Dosežene Starosti

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.