DRUŠTVO ZAVETJE
  • Domov
  • Kdo smo...
  • S čim se ukvarjamo?
  • Dejavnosti
  • Cenik
  • Pomoč na domu
  • Pravno svetovanje, pomoč in storitve
  • Mediacija
  • Medgeneracijski dnevni center
  • Aktualno
  • Galerija
  • Kontakt
  • Blog

Leasing pogodba za vozilo - kaj vas lahko doleti v primeru neplačevanja obrokov?  

29/6/2016

0 Comments

 
 Leasing je pogosto izbran način, kako priti do novega osebnega vozila. V tem prispevku pa se bomo osredotočili na posledice neplačevanje obrokov, ki lahko doletijo leasingojemalce povsem nepripravljene. Praviloma je za leasingojemalce še sprejemljivo, da bodo morali v primeru razveze leasing pogodbe vrniti vozilo, saj je le-to last leasingodajalca, in kot nadomestilo za njegovo uporabo plačati tiste obroke, ki so do prenehanja pogodbenega razmerja že zapadli. Presenečenje pa sledi, ko ugotovijo, da pogodba vsebuje klavzulo, v skladu s katero leasingodajalcu pripadajo tudi še nezapadli obroki. Tovrstno pogodbeno določilo se zdi nelogično in krivično ob upoštevanju dejstva, da bo leasingojemalec tako ali tako moral vrniti vozilo, ki je predmet pogodbe. Zakaj se torej gre?  Odgovor se skriva v odškodninski odgovornosti leasingojemalca za neizpolnitev pogodbe.
 Zamuda s plačilom obrokov namreč predstavlja kršitev, zaradi katere ima druga pogodbena stranka pravico odstopiti od pogodbe ter zahtevati povrnitev škode, ki jo je zaradi tega utrpela. Pri odgovoru na vprašanje, kakšno škodo bo utrpel leasingodajalec je potrebno imeti pred očmi položaj v katerem bi se leasingodajalec nahajal, če pogodba zaradi neplačevanja ne bi bila razvezana. Govora je o t.i. pozitivnem pogodbenem interesu oziroma izpolnitvenemu interesu leasingodajalca: gre za premoženje, ki bi mu pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
 Tako je mogoče ugotoviti, da škoda leasingodajalca ustreza razliki med višino še nezapadlih obrokov, ki bi mu šli po pogodbi, in vrednostjo vozila ob prenehanju pogodbe oziroma višino kupnine, ki jo je leasingodajalec prejel ob morebitni nadaljnji prodaji vrnjega vozila.
 Višino škode oziroma pozitivni pogodbeni interes je mogoče vnaprej opredeliti že v pogodbi v obliki pavšalne odškodnine, pri čemer  pogodbeno dogovorjena odškodnina ne sme presegati škode, ki dejansko nastane leasingodajalcu. Pogodbeno določilo, ki določa, da leasingojemalec v primeru prenehanja pogodbe dolguje prav vse nezapadle obroke, tako ni v skladu s tovrstno zahtevo po pravični odškodnini in je zatorej nično.


0 Comments

Dvojna prodaja iste nepremičnine

20/6/2016

0 Comments

 
Predstavljajte si naslednjo situacijo: našli ste zanimivo nepremičnino, po razmisleku je padla odločitev za njen nakup, s prodajalcem sklenete kupoprodajno pogodbo, nato pa ugotovite, da je vaš sopogodbenik isto nepremičnino prodal še nekomu drugemu. Vprašanje, ki se ob tem neizogibno pojavi, se glasi: kateri izmed več kupcev je oziroma bo postal lastnik sporne nepremičnine? Rešitev tovrstne kolizije pravic nasproti si stoječih kupcev je odvisna od dveh ugotovitev:

1. Ali je bilo prvemu kupcu v trenutku sklenitve pogodbe z drugim kupcem že izstavljeno overjeno zemljiškoknjižno dovolilo?
2. Ali je bilo drugemu kupcu znano, da je prodajalec za isto nepremičnino sklenil pogodbo že z nekom drugim?
 
Ugotovitev, da prvi kupec že razpolaga z dovolilom, ki mu omogoča vpis v zemljiško knjigo, pomeni, da je v razmerju prodajalec- prvi kupec lastninska pravica že prešla na kupca. Ali povedano drugače: prodajalec je drugemu kupcu prodal tujo stvar. Ker pa nihče ne more prenesti na drugega več pravic kot jih ima sam (v tem primeru lastninske pravice), bi bil edini logičen zaključek, da drugi kupec ni postal lastnik nepremičnine, čeprav se je kot takšen že uspel vknjižiti v zemljiško knjigo. Drži? Ne čisto. Na tem mestu je ključnega pomena odgovor na drugo zastavljeno vprašanje, to je vprašanje dobre vere drugega kupca. V kolikor slednjemu dejansko stanje okrog sporne nepremičnine ni bilo poznano, bo njegova dobra vera imela za posledico pridobitev lastninske pravice na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Kupec je namreč zaupal, da dejansko stanje ustreza zemljiškoknjižnemu, ki je kot lastnika prikazovalo prodajalca .
 
Kakšne pravice pa gredo v tem primeru prvemu kupcu, ki se bo za pridobitev nepremičnine moral obrisati pod nosom? Prodajna pogodba je bila namreč veljavno sklenjena in kot takšna prodajalca tudi zavezuje. Ker pa je prodajalec ni in je, glede na zgoraj predstavljeno izhodišče, niti ne more izpolniti, je s tem kršil svoje pogodbene obveznosti, kar izviselega kupca, poleg vračila že plačane kupnine, opravičuje tudi do odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi neizpolnitve pogodbe.
 
Kadar pa je drugi kupec slaboveren, pravni red varstvo nudi prvemu kupcu, in sicer tako, da mu priznava pravico zahtevati izbris vknjižbe lastninske pravice na drugega kupca in njeno povratno vknjižbo na prodajalca. Slednje bo prvemu kupcu omogočilo, da se bo nato na podlagi prodajalčevega zemljiškoknjižnega dovolila sam vknjižil kot lastnik pri sporni nepremičnini. V primeru, da prodajalec overjenega dovolila še ni izstavil, bo seveda potrebno pred tem izposlovati še tega.
 
In še nasvet kako se izogniti, da bi vas pri vpisu v zemljiško knjigo prehitel nekdo drug: ob očitnem, da je potrebno poskrbeti za pravočasno vknjižbo svojih pravic, je po sklenitvi prodajne pogodbe in še pred overitvijo dovolila, brez katerega vknjižba ni mogoča, možno zavarovati vrstni red pridobitve lastninske pravice s predznambo v zemljiški knjigi. Varstvo vrstnega reda pomeni, da se bo kasneje, ko bo kupec predlagal vknjižbo lastninske pravice na podlagi overjenega dovolila, štelo, da je lastninsko pravico pridobil že s trenutkom vložitve predloga predznambe.
 


0 Comments

Prenos premoženja na svojce v izogib izvršbi

10/6/2016

0 Comments

 
Marsikateri dolžnik se odloči "zavarovati" svoje premoženje pred morebitno izvršbo na ta način, da s pogodbo prenese lastninsko pravico, zlasti na nepremičninah, na svoje sorodnike ali prijatelje. Neredki se pri tem tudi zavedajo, da ima upnik v primeru izigravanj na razpolago ustrezna pravna sredstva za varstvo svojega položaja. Zmotno pa je prepričanje, da je sodno varstvo upnika časovno omejeno in da bo preteku določenega časa prepisano premoženje "na varnem" pred upniki. 
 
Navedeno resda drži, če imamo pri tem v mislih institut izpodbijanja dolžnikovih dejanj oziroma tako imenovano paulijansko tožbo, s katero lahko upnik doseže, da pravni posel, s katerim je njegov dolžnik prenesel lastninsko pravico na tretjo osebo, v razmerju do upnika nima pravnega učinka. Navedeno pomeni, da se bo lahko upnikova terjatev, poplačilo katere je dolžnik z zmanjšanjem svojega premoženja onemogočil, poplačala tudi iz odsvojenega premoženja, ki je sedaj v lasti tretjega. 
 
Vložitev paulijanske tožbe je vezana na roke, ki so razmeroma kratki. Vendar pa tudi po izteku roka za upnika še ne bo vse izgubljeno. Kadar je namreč dolžnik svoje premoženje "prepisal" na svojce izključno z namenom oškodovati svoje upnike, se bodo lahko slednji sklicevali na to, da gre pri sporni pogodbi bodisi zgolj za fiktivno, navidezno pogodbo bodisi je k njeni sklenitvi vodil nemoralen nagib. Oboje ima za posledico absolutno neveljavnost oziroma ničnost pogodbe. Ker pa je ena od predpostavk za učinkovit prenos lastninske pravice prav veljavno sklenjena pogodba, bo ugotovitev njene ničnosti nadalje pomenila, da lastninska pravica, kljub vknjižbi v zemljiško knjigo, nikoli ni prešla iz dolžnika na pridobitelja. V tem primeru ima upnik na voljo izbrisno tožbo, s katero bo lahko dosegel izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je vpis lastninske pravice v korist njenega prejšnjega imetnika - svojega dolžnika. Za izvršbo tako ne bo več ovir.

 
Bistvenega pomena pri tem pa je, da pravica zahtevati ugotovitev ničnosti pogodbe ne ugasne, prav tako za vložitev izbrisne tožbe zakon ne predpisuje nobenega roka. Iz povedanega tako sledi, da tovrsten pristop k reševanju problema dolgov ne zagotavlja popolnega "varstva", ob tem pa ima lahko tudi kazenskopravne posledice, o čemer bo več govora drugič.
 


0 Comments

Darilna pogodba ali kar je dano, je v zlato jamo zakopano?

27/5/2016

0 Comments

 
Picture
Darilna pogodba sodi med pogodbe, ki se v slovenskem pravnem prostoru najpogosteje sklepajo. Nagibi oziroma motivi, ki vodijo posameznika k njeni sklenitvi, so različni in lahko kasneje odigrajo pomembno vlogo, o čemer bo več govora v nadaljevanju prispevka. Naj začnemo z nesporno ugotovitvijo, da se življenjske okoliščine rade spreminjajo in marsikateri darovalec si potem, ko je pogodbo že izpolnil in premoženje izročil obdarjencu, zastavlja vprašanje ali ima pravico zahtevati podarjeno nazaj ali pa vendarle drži star slovenski pregovor, ki pravi, da kar je dano, je v zlato jamo zakopano. Odgovor na omenjeno vprašanje je najti v Obligacijskem zakoniku, ki daje darovalcu pravico preklicati darilo iz naslednjih razlogov, ki nastopijo po sklenitvi darilne pogodbe: 1. huda nehvaležnost obdarjenca 2. stiska darovalca, zaradi katere je ogroženo njegovo preživljanje, in 3. poznejše rojstvo darovalčevih otrok.

Za preklic darila sodna intervencija ni potrebna, zadostuje enostranska izjava volje darovalca, da preklicuje darilo, ki jo naslovi na obdarjenca. Posledica preklica darilne pogodbe je obveznost obdarjenca, da podarjeno stvar vrne. V kolikor obdarjenec svoje obveznosti ne bo pripravljen izpolniti prostovoljno, bo potrebno, seveda v zakonsko predpisanem roku, vložiti tožbo. V pravdi zaradi vrnitve stvari bo sodišče, v kolikor bo tožba vložena pravočasno, presodilo utemeljenost preklica in vrnitvenemu zahtevku ugodilo, če bo darovalec dokazal obstoj enega od zakonsko določenih razlogov za preklic.

Na vprašanje, kdaj je na strani obdarjenca podana huda nehvaležnost ni mogoče podati enoznačnega odgovora. Na splošno pa velja, da hude nehvaležnosti ni mogoče preprosto enačiti s kaznivim dejanjem. Vsako kaznivo dejanje, ki ga zagreši obdarjenec, tako ne bo predstavljalo nujno tudi njegove hude nehvaležnosti, po drugi strani pa bo lahko preklic pogodbe utemeljen tudi v primeru, kadar ravnanje obdarjenca sploh nima znakov kaznivega dejanja. Tako bo lahko obdarjenec za enkratno žalitev, ki jo je izrekel darovalcu, tudi kazensko odgovarjal, medtem ko sam preklic darila ne bo utemeljen.

V zvezi z ogroženo eksistenco darovalca, kar je nadaljnji razlog za preklic darila, pa velja izpostaviti, da darovalec ni dolžan čakati, da mu povsem zmanjka sredstev za preživljanje, ampak za preklic zadostuje, da bo do tega zagotovo prišlo v bližnji prihodnosti.

Vračilo podarjene stvari bo sodišče obdarjencu naložilo tudi tedaj, ko se izkaže, da je imel obdarjenec za daritev poseben motiv, ki pa je kasneje odpadel. V praksi so pogosti primeri takšnega odpadlega motiva razveza zakonske zveze po sklenitvi in realizaciji darilne pogodbe. Gre za obveznost vračanja daril, ki sta jih (sedaj že bivša) zakonca dala drug drugemu med trajanjem njune zakonske zveze. Sklicevanje na razvezo zakonske zveze pa bo prišlo v poštev tudi v primeru, ko v vlogi darovalcev nastopajo starši enega od zakoncev, ki so darilo namenili svojemu zetu oziroma snahi. Glede razmerij med zakoncema velja še dodati, da pravica zahtevati vrnitev darila, ki ga je eden od zakoncev dal drugemu, ni omejena samo na primere, ko je prišlo do razveze zakonske zveze. Tako bo lahko zakonec kot razlog za preklic darila uveljavljal hudo nehvaležnost drugega zakonca, v sodni praksi pa je zaslediti primer, ko je sodišče za takšno hudo nehvaležnost štelo nezvestobo obdarjenca. Seveda pa je v takšnem primeru na mestu vprašanje, ali odločitev za ohranitev zakonske zveze ne nakazuje morebiti na to, da je darovalec obdarjencu njegovo nezvestobo oprostil. Zakon namreč določa, da darovalec, ki je obdarjencu oprostil storjeno hudo nehvaležnost, nima pravice preklicati darila. 

Za konec pa še dve splošni predpostavki, ki morata biti izpolnjeni, da bi tožnik uspel z zahtevkom na vrnitev darila. Prva se nanaša na zahtevo, da podarjena stvar po daritvi ni bila tako spremenjena, da je mogoče govoriti o nastanku nove stvari. V tem primeru darila seveda ne bo mogoče vrniti, saj ta več ne obstaja, je pa obdarjenec dolžan nadomestiti njegovo vrednost. Drugi predpogoj pa je, da je bila med strankama dejansko sklenjena darilna pogodba. Pri tem ni odveč pripomniti, da golo dejstvo, da sta stranki svojo pogodbo poimenovali kot darilno, ne igra nobene vloge, pomembna je namreč vsebina pogodbe.
 



0 Comments

Razlike med sodnim postopkom in mediacijo

8/11/2012

0 Comments

 
Picture
0 Comments

Upokojitev pred izpolnitvijo pogoja dosežene starosti za uveljavljanje pravice do pokojnine

8/8/2012

1 Comment

 
Delavec, ki mu je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi pred izpolnitvijo pogojev za uveljavljanje pravice do starostne pokojnine, se mora prijaviti na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, s čimer pridobi pravico do prejemanja denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev (če je delavec star med 50 in 55 let in je dopolnil 25 let zavarovalne dobe) ali v trajanju 25 mesecev (če je delavec starejši od 55 let in je dopolnil 25 let zavarovalne dobe).

Delavec mora biti pozoren, da v času trajanja denarnega nadomestila izpolni pogoje za pridobitev starostne pokojnine, saj lahko le v tem primeru po poteku pravice do prejemanja denarnega nadomestila uveljavlja pravico do starostne pokojnine na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 
 
V kolikor pa teh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne izpolni in je postal brezposelna oseba manj kot tri leta pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev, je v trajanju treh let upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda za zaposlovanje, s čimer mu teče zavarovalna doba. To pomeni, da delavec prejema denarno nadomestilo za brezposelnost v trajanju 19 ali 25 mesecev, v kolikor pa v tem času še ne izpolnjuje pogojev za pridobitev starostne pokojnine, je v presežku upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter lahko posledično doseže pogoje za uveljavljanje pravice do starostne pokojnine, vendar je lahko kot brezposelna oseba prijavljen na Zavodu za zaposlovanje največ tri leta.

1 Comment

Upokojenec in s.p.

14/5/2012

2 Comments

 
Upokojenec, ki želi registrirati s.p. in hkrati prejemati pokojnino, mora za to izpolnjevati pogoj dosežene starosti (63 let za moške in 61 let za žensko) ter hkrati zaposliti delava za nedoločen čas, kar pomeni, da mora z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter za opravljanje tiste (osnovne) dejavnosti, za katero je podjetnik registriran in bi jo opravljal sam.

V kolikor je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, lahko uveljavlja izvzem iz obveznega zavarovanja po 18. členu ZPIZ-1, če je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu.

Upokojenec v tem primeru plača prispevek za PIZ v višini 30,33 evrov in prispevek za zdravstveno zavarovanje 4,34 evrov (2.
alineja 2. odstavka 18. člena ZPIZ-1).

Prispevke za posebne primere zavarovanja (za poškodbo pri delu in poklicno bolezen) po ZPIZ-1:
- NE PLAČUJEJO
tisti podjetniki, ki po upokojitvi nadaljujejo (ali začnejo) opravljanje dejavnosti z zaposlenim delavcem in so izvzem iz zavarovanja uveljavili iz tega razloga (1. alineja 2. odstavka 18. člena ZPIZ-1)
- PLAČUJEJO tisti podjetniki, ki so dejavnost pred upokojitvijo opravljali poleg delovnega razmerja (kot dopolnilno) in po upokojitvi na tej podlagi nadaljujejo opravljanje dejavnosti (2. alineja 2. odstavka 18. člena ZPIZ-1), ne glede na to, ali dejavnost opravljajo sami ali imajo zaposlene delavce.
2 Comments

    O avtorjih

    Picture

    Arhiv

    June 2016
    May 2016
    November 2012
    August 2012
    May 2012

    Kategorije

    All
    Mediacija
    Oškodovanje Upnikov
    Plačilo Prispevkov
    Preklic Darilne Pogodbe
    Prodaja Nepremičnine
    S.p.
    Starostna Pokojnina
    Upokojenec
    Upokojitev Pred Izpolnitvijo Pogoja Dosežene Starosti

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.